Generalna carinska uprava je 24. oktobra objavila podatke, ki kažejo, da je kitajski uvoz in izvoz blaga v prvih treh četrtletjih letošnjega leta znašal 31,11 bilijona juanov, kar je 9,9 % več kot v enakem obdobju lani.
Delež uvoza in izvoza splošne trgovine se je povečal

Po carinskih podatkih je skupna vrednost kitajskega uvoza in izvoza v prvih treh četrtletjih znašala 31,11 bilijona juanov, kar je 9,9 % več kot v enakem obdobju lani. Izvoz je znašal 17,67 bilijona juanov, kar je 13,8 % več kot v enakem obdobju lani; uvoz je dosegel 13,44 bilijona juanov, kar je 5,2 % več kot v enakem obdobju lani; trgovinski presežek pa je znašal 4,23 bilijona juanov, kar je 53,7 % več.
Merjeno v ameriških dolarjih, je skupna vrednost kitajskega uvoza in izvoza v prvih treh četrtletjih znašala 4,75 bilijona ameriških dolarjev, kar je 8,7 % več kot v enakem obdobju lani. Izvoz je dosegel 2,7 bilijona ameriških dolarjev, kar je 12,5 % več kot v enakem obdobju lani; uvoz je dosegel 2,05 bilijona ameriških dolarjev, kar je 4,1 % več kot v enakem obdobju lani; trgovinski presežek pa je znašal 645,15 milijarde ameriških dolarjev, kar je 51,6 % več.
Septembra je skupna vrednost kitajskega uvoza in izvoza znašala 3,81 bilijona juanov, kar je 8,3 % več kot v enakem obdobju lani. Izvoz je dosegel 2,19 bilijona juanov, kar je 10,7 % več kot v enakem obdobju lani; uvoz je dosegel 1,62 bilijona juanov, kar je 5,2 % več kot v enakem obdobju lani; trgovinski presežek pa je znašal 573,57 milijarde juanov, kar je 29,9 % več.
Merjeno v ameriških dolarjih, je skupna vrednost kitajskega uvoza in izvoza v septembru znašala 560,77 milijarde ameriških dolarjev, kar je 3,4 % več kot v enakem obdobju lani. Izvoz je dosegel 322,76 milijarde ameriških dolarjev, kar je 5,7 % več kot v enakem obdobju lani; uvoz je dosegel 238,01 milijarde ameriških dolarjev, kar je 0,3 % več kot v enakem obdobju lani; trgovinski presežek pa je znašal 84,75 milijarde ameriških dolarjev, kar je 24,5 % več.
V prvih treh četrtletjih sta uvoz in izvoz splošne trgovine zabeležila dvomestno rast in povečala svoj delež. Statistični podatki kažejo, da je kitajski uvoz in izvoz splošne trgovine v prvih treh četrtletjih znašal 19,92 bilijona juanov, kar je 13,7-odstotno povečanje, in predstavljal 64 % celotne kitajske zunanje trgovine, kar je 2,1 odstotne točke več kot v enakem obdobju lani. Izvoz je dosegel 11,3 bilijona juanov, kar je 19,3-odstotno povečanje, uvoz pa 8,62 bilijona juanov, kar je 7,1-odstotno povečanje.
V istem obdobju je uvoz in izvoz predelovalnih dejavnosti dosegel 6,27 bilijona juanov, kar je 3,4-odstotno povečanje oziroma 20,2 %. Izvoz je znašal 3,99 bilijona juanov, kar je 5,4-odstotno povečanje; uvoz je znašal 2,28 bilijona juanov, kar je v primerjavi z enakim obdobjem lani praktično nespremenjeno. Poleg tega je kitajski uvoz in izvoz v obliki carinske logistike dosegel 3,83 bilijona juanov, kar je 9,2 % več. Izvoz je znašal 1,46 bilijona juanov, kar je 13,6 % več, uvoz pa 2,37 bilijona juanov, kar je 6,7 % več.
Izvoz mehanskih in električnih izdelkov ter delovno intenzivnih izdelkov se je povečal. Statistični podatki kažejo, da je Kitajska v prvih treh četrtletjih izvozila 10,04 bilijona juanov mehanskih in električnih izdelkov, kar je 10-odstotno povečanje in predstavlja 56,8 % celotne vrednosti izvoza. Med njimi je izvoz opreme za avtomatsko obdelavo podatkov ter njenih delov in komponent znašal 1,18 bilijona juanov, kar je 1,9-odstotno povečanje; izvoz mobilnih telefonov je znašal 672,25 milijarde juanov, kar je 7,8-odstotno povečanje; izvoz avtomobilov je znašal 259,84 milijarde juanov, kar je 67,1-odstotno povečanje. V istem obdobju je izvoz delovno intenzivnih izdelkov dosegel 3,19 bilijona juanov, kar je 12,7-odstotno povečanje in predstavlja 18-odstotno povečanje.
Stalna optimizacija strukture zunanje trgovine
Podatki kažejo, da se je v prvih treh četrtletjih kitajski uvoz in izvoz v ASEAN, EU, Združene države in druge pomembne trgovinske partnerice povečal.
ASEAN je največji trgovinski partner Kitajske. Skupna vrednost trgovine med Kitajsko in ASEAN znaša 4,7 bilijona juanov, kar je 15,2-odstotno povečanje in predstavlja 15,1 % celotne vrednosti kitajske zunanje trgovine. Izvoz v ASEAN je znašal 2,73 bilijona juanov, kar je 22-odstotno povečanje; uvoz iz ASEAN je znašal 1,97 bilijona juanov, kar je 6,9-odstotno povečanje; trgovinski presežek z ASEAN pa je znašal 753,6 milijarde juanov, kar je 93,4-odstotno povečanje.
EU je druga največja trgovinska partnerica Kitajske. Skupna vrednost trgovine med Kitajsko in EU znaša 4,23 bilijona juanov, kar je 9-odstotno povečanje in predstavlja 13,6-odstotni delež. Izvoz v EU je znašal 2,81 bilijona juanov, kar je 18,2-odstotno povečanje; uvoz iz EU je dosegel 1,42 bilijona juanov, kar je 5,4-odstotno zmanjšanje; trgovinski presežek z EU pa je znašal 1,39 bilijona juanov, kar je 58,8-odstotno povečanje.
Združene države so tretja največja trgovinska partnerica Kitajske. Skupna vrednost trgovine med Kitajsko in Združenimi državami znaša 3,8 bilijona juanov, kar je 8 % več in predstavlja 12,2 %. Izvoz v Združene države je znašal 2,93 bilijona juanov, kar je 10,1 % več; uvoz iz Združenih držav je znašal 865,13 milijarde juanov, kar je 1,3 % več; trgovinski presežek z Združenimi državami je znašal 2,07 bilijona juanov, kar je 14,2 % več.
Južna Koreja je četrta največja trgovinska partnerica Kitajske. Skupna vrednost trgovine med Kitajsko in Južno Korejo znaša 1,81 bilijona juanov, kar je 7,1 % več in predstavlja 5,8 %. Izvoz v Južno Korejo je znašal 802,83 milijarde juanov, kar je 16,5 % več; uvoz iz Južne Koreje je znašal 1,01 bilijona juanov, kar je 0,6 % več; trgovinski primanjkljaj z Južno Korejo je znašal 206,66 milijarde juanov, kar je 34,2 % manj.
V istem obdobju je kitajski uvoz in izvoz v države vzdolž »Enega pasu in poti« znašal 10,04 bilijona juanov, kar je 20,7-odstotno povečanje. Izvoz je znašal 5,7 bilijona juanov, kar je 21,2-odstotno povečanje, uvoz pa je dosegel 4,34 bilijona juanov, kar je 20-odstotno povečanje.
Nenehna optimizacija strukture zunanje trgovine se odraža tudi v hitri rasti uvoza in izvoza zasebnih podjetij ter povečanju njihovega deleža.
Glede na carinsko statistiko je uvoz in izvoz zasebnih podjetij v prvih treh četrtletjih dosegel 15,62 bilijona juanov, kar je 14,5-odstotno povečanje in predstavlja 50,2 % celotne vrednosti kitajske zunanje trgovine, kar je 2 odstotni točki več kot v enakem obdobju lani. Izvoz je znašal 10,61 bilijona juanov, kar je 19,5 % več in predstavlja 60 % celotne vrednosti izvoza, uvoz pa je dosegel 5,01 bilijona juanov, kar je 5,4 % več in predstavlja 37,3 % celotne vrednosti uvoza.